Znanje za zdravje delavcev
  • Email
  • Facebook
  • Google+
  • Linkedin
  • Uvodna stran
  • Predstavitev
    • Problematika zdravja na delovnem mestu
    • Potreba po podpori delavskim predstavnikom
    • Ekonomsko finančna izhodišča za utemeljitev predlaganega projekta
    • Namen in cilji projekta
  • Novice
  • Rezultati projekta
    • Priročnik Promocija zdravja v žepu
  • Partnerji projekta
  • Medijske objave
  • Koristne povezave

Ekonomsko finančna izhodišča za utemeljitev predlaganega projekta

Podatki o ekonomski upravičenosti programov promocije zdravja na delovnem mestu kažejo na visoko donosnost tovrstnih programov. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu navaja, da vsak vložen EUR v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne 2,4-4,8 EUR, preko zmanjšanja stroškov bolniške odsotnosti, fluktuacije, višje produktivnosti in drugih razlogov.

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (UKC Ljubljana) navaja, da se lahko med udeleženci programov promocije zdravja odsotnost z dela zmanjša za 12-36 % (KIMDPŠ, 2012). Takšno zmanjšanje zagotavlja visoke prihranke, ki se jih da izračunati in vrednotiti.

Evropska agencija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev EUROFOUND pa med koristmi programov promocije zdravja navaja tudi zvišanje produktivnosti za do 20 % (Eurofound, 2011). Treba je upoštevati, da je potrebno programe promocije zdravja izvajati od 3 do 5 let, da se pokažejo polni učinki.

Na področju obvladovanje stresa obstaja izvrstna švicarska raziskava oz. projekt SWING, ki ugotavlja, da se podjetjem splača vlagati v preprečevanje stresa. Shulte-Abel in Weber navajata, da so zaposleni, ki doživljajo močan stres, do 10 % manj produktivni od sodelavcev z enako obremenitvijo, kar pilotne organizacije v povprečju stane do 6.400 € na leto, na zaposlenega. V povprečju je 25 % udeležencev projekta SWING zmanjšalo stopnjo stresa in povečalo produktivnost. Z ustreznimi ukrepi se je pri zaposlenih, najbolj obremenjenih s stresom, odsotnost z dela zmanjšala za 1,7 dneva na leto. Povprečno tako v osmih podjetjih na zaposlenega samo zaradi manjše odsotnosti z dela privarčujejo 480 €/leto. Investicija v ukrepe obvladovanja stresa je v 2,5 leta trajajočem projektu znašala 604 € na zaposlenega, povprečni letni donos na zaposlenega pa dosegel 156 € na leto. To pomeni, da se investicija povrne najkasneje v petih letih, pri čemer avtorji raziskave navajajo, da gre za konzervativno oceno (Shulte-Abel, Weber, 2011).

Rezultati številnih raziskav s področja ekonomike zdravja na delovnem mestu kažejo, da gre za področje, ki omogoča pomembne prihranke, ob hkratnem izboljšanju zdravja in počutja zaposlenih.

Partnerji projekta

nijz    Konfederacija sindikatov 90 SlovenijeObalna sindikalna organizacijaInstitut-za-produktivnost-zdravo

Projekt Znanje za zdravje delavcev je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

ZZZS1

(c) 2015-16, Znanje za zdravje delavcev