Kljub temu, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Uradni list RS, št. 43/11) določa, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, pa je to praksa le manjšine podjetij v Sloveniji (večinoma nekontinuirana).
Po drugi strani podatki ZZZS kažejo na trend rasti stroškov absentizma od leta 2000, prav tako tudi povečevanje deleža stroškov absentizma v breme ZZZS (v primerjavi z bremenom delodajalcev). Stroški bolniških odsotnosti predstavljajo pomemben strošek tako za delodajalce, pogosto pa tudi za zaposlene, ki zbolijo.
Glede na mednarodne primerjave se Slovenija po povprečnem številu izgubljenih delovnih dni za delodajalca na leto zaradi bolezni ali poškodb uvršča pod EU povprečje, a pred npr. Avstrijo in Hrvaško. Vendar pa je celotno zdravstveno breme zaradi absentizma še vedno (pre)veliko.
Povprečno število izgubljenih delovnih dni za delodajalca na leto zaradi bolezni ali poškodb (izbrane države)
| LETO | Avstrija | Hrvaška | Nemčija | Slovenija | EU |
| 2009 | 11 | 16.14 | 15.4 | 11.8 | 14.43 |
| 2010 | 10.8 | 9.9 | 15.9 | 12.3 | 14.03 |
| 2011 | 10.6 | 10.1 | 16.5 | 12.2 | 14.13 |
| 2012 | 10.5 | 10.3 | 18.3 | 12.2 | 14.64 |
Vir: WHO/Europe, European HFA Database, april 2014
Počutje na delovnem mestu
Slovenski delavci se v svojem delovnem okolju počutijo slabše od ostalih delavcev v Evropi, kar dokazujejo naslednji rezultati Pete evropske raziskave o delovnih razmerah in psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (2010):
- Delavcev, ki delajo nad 70 ur na teden, je v Sloveniji več kot v EU-27 (17,3%/13,6% moških, 41%/ 31,7% žensk).
- Skoraj polovica moških in 40% žensk v Sloveniji meni, da delo večinoma slabo vpliva na njihovo zdravje.
- 25,1% slovenskih delavcev poroča o tem, da se delovnik slabo ujema z družinskim življenjem. Na ravni EU-27 ima tako mnenje 18,5% delavcev.
- Zaposlitvena negotovost je v Sloveniji veliko večja od povprečja v EU-27: več kot četrtina moških in žensk se boji, da bodo v naslednjih šestih mesecih izgubili delo.
- Delavci v Sloveniji ne glede na zdravstveno stanje veliko pogosteje (59,2 %) hodijo na delo glede na povprečje delavcev v EU-27 (39,2%). 63,1% žensk in 55,9% moških v Sloveniji poroča o prezentizmu.
- V primerjavi s povprečjem v EU-27 (56,9%) je v Sloveniji več delavcev (60,7%), ki v zadnjih 12 mesecih niso bili na bolniškem dopustu.
Stres na delovnem mestu na prvem mestu tveganj
Vseevropska raziskava Evropske komisije o delovnih pogojih Eurobarometer iz aprila 2014 kaže hiter vzpon duševnih težav na lestvici zdravstvenih težav, povezanih z delom. Stres, depresija in anksioznost v povezavi z doživljanjem zdravstvenih težav na delovnem mestu si delijo prvo mesto s kostno mišičnimi obolenji. V primerjavi z obdobjem pred petimi ali desetimi leti, je razviden trend hitre rasti povečevanja problematike stresa in izgorelosti. Stres na delovnem mestu pa je, glede na odgovore respondentov te evropske raziskave, trdno na prvem mestu tveganj za varnost in zdravje pri delu.
Ste v zadnjih 12 mesecih doživeli kako od navedenih zdravstvenih težav, ki jo je povzročilo ali jo poslabšalo vaše delo?
Vir: European Commission, 2014
Tudi po mnenju zaposlenih v Sloveniji je najpogostejši razlog za ogroženost zdravja na delovnem mestu stres. 45,6 % zaposlenih v Sloveniji (EU: 28,6 %) meni, da je njihovo zdravje ogroženo zaradi dela. Najpogostejši razlog je z 37,7% stres (IRI, 2012).
Raziskave in statistični podatki kažejo prepričljivo in porazno sliko:
- ocenjuje se, da znašajo stroški, ki nastajajo kot posledica stresa na ravni EU, med 3-4% bruto družbenega proizvoda,
75 – 90 % obiskov pri zdravnikih je povezanih s stresom (Rosh, 1991),- stroški stresa predstavljajo:
- 19% stroškov odsotnosti z dela,
- 40% stroškov menjave zaposlenih,
- 60% stroškov nesreč pri delu,
- 30% stroškov nesposobnosti za delo (Tangri, 2003),
- po raziskavah konzorcija pod vodstvom Univerze v Mariboru so v Sloveniji v letu 2009 stroški stresa znašali približno 1,2 milijarde evrov (www.obvladajmo-stres.si, 12.7.2012) To znese približno 300 evrov na leto na delovno aktivnega posameznika v Sloveniji.
Zato je v tem projektu pomemben poudarek usposabljanj in v obeh priročnikih namenjen tudi vsebini s področja psihosocialnih obremenitev zaposlenih.
Za zagotavljanje promocije in varovanja duševnega zdravja v delovnem okolju je treba posvetiti zadostno pozornost izdelavi ocene tveganj. Ta je prepogosto povezana le s preprečevanjem fizičnih poškodb in pojavljanjem nezgod. Vse preredko se povezuje s preprečevanjem pojavljanja stresa, zato je treba začeti sistematično razvijati v kulturo, ki omogoča človeka vredno delovno okolje ter podpira, varuje in tudi pripomore k promociji njegovega duševnega zdravja.